V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se mladci v Mojstrani in na Dovjem merili in ostrili svoj pogum s plezanjem v domačih stenah, s smučanjem ali skoki v bližnji Planici. Plezalska stremljenja so jih vodila naprej v Durmitor, Dolomite in še dlje. Po zgledu znanih Cortinskih veveric so se poimenovali Mojstranške veverice in tudi sami postali uspešni alpinisti, smučarji, gorski reševalci in organizatorji športnih dogodkov. Njihove legendarne zgodbe lahko beremo v novi knjigi Planinske založbe Mojstranške veverice, gradivo za katero je zbral in uredil Vladimir Habjan: “Fantje so pred dvema letoma prejeli najvišje priznanje, ki ga Planinska zveza podeljuje alpinistom. Že to je dovolj velik razlog za knjigo, da ne naštevam vseh drugih priznanj, ki jih imajo. Mojstranške veverice si zaslužijo knjižno izdajo predvsem zato, ker so v preteklosti močno dvignili težavnost plezanja in nakazali smer razvoja slovenskega alpinizma. Da bi dobili še večjo prepoznavnost, bi si v teh vizualno obarvanih časih zaslužili še svoj film.” Tokrat še ne filma, ampak knjigo bodo Mojstranške veverice in urednik doživeto predstavili ob odprtju 19. Festivala gorniškega filma v Ljubljani, 17. februarja ob 16. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.
Ustanovna četverica Mojstranških veveric so bili leta 1968 Klavdij Mlekuž, Zvone Kofler, Janko Ažman in Janez Brojan, ki so pet let pozneje v svojo alpinistično druščino sprejeli še Janeza Dovžana in Miho Smoleja. “Zdaj, ko smo se dodobra spoznali in sem spoznal tudi njihovo notranjo dinamiko, če temu lahko tako rečem, mislim, da jih je združeval ne le skupni cilj, to so težke smeri, ki so jim bile močan izziv, pač pa tudi izredno dobro sodelovanje. Imeli so razporejene vloge, ki so jih sprejeli, predvsem pa so se odpovedali tekmovalnosti. To je recept za uspeh, sodelovanje, ne pa tekmovanje. Dopolnjevali so se, spoštovali in si zaupali. In vse to velja tudi za današnji čas,” poudarja Habjan, ki je tudi avtor kronološkega pregleda, strokovni pregled knjige pa sta opravila France Malešič in Žarko Rovšček, ki nas vabi med knjižne platnice: “Spoštljiv knjižni poklon predanim gornikom iz Planinske založbe nas kliče k branju.” Habjan še dodaja: “Velik pečat pri nastajanju knjige je imelo medgeneracijsko srečevanje in sodelovanje ljudi, ki so našli veliko življenjskega smisla v povezavi z gorami. Seveda je bil to dolgotrajen proces, ki je od vseh sodelujočih zahteval veliko aktivacije, od iskanja gradiva, vključno s fotografijami, pa dogovarjanja in včasih tudi kresanja mnenj, a to ravno gradi odnose med ljudmi in ustvarja – lahko rečem tudi – prijateljstvo. Čeprav je bil to eden najzahtevnejših projektov v moji publicistični dobi, mi je bil res poseben izziv.”

( vir PZS Manca Ogrin)