Alpinistični odsek

od leta 1947

Alpinistični odsek se lahko pohvali z vrhunskimi usposobljenimi alpinisti, ki že od začetka postavljajo osnove vrhunskega alpinizma in so še vedno vzgled novemu valu mojstranških alpinistov. Mojstranške veverice  ( prva znamenita četverica Klavdij Mlekuž, Zvone Kofler, Janko Ažman, Janez Brojan ) so kot novi val uspešnih alpinistov v Mojstrani , opravile številne zahtevne vzpone v domačih in tujih gorah, ki so v takratnem času veljale za resne in vrhunske alpinistične preizkušnje  in so tudi kot del postaje GRS postale sinonim za vrhunsko delo na področju gorskega reševanja v Sloveniji. Predvsem pa so postali vzorniki novim generacijam plezalcev in gorskih reševalcev.

PREČENJE GREBENA MITTELEGI – EIGER 2024

V času od 24.-27.7.24 je AO izvedel vzpon na Eiger 3967m preko grebena Mitteleg.

24.7.24 so se ob 6.00 uri odpravili na pot. Le ta jih je vodila preko Avstrije in Nemčije vse do oddaljenega Interlakna.

25.7.24 so se v relativno zgodnjih urah odpeljali s kombijem v Grindelwald in se odpravili na železnico, ki pelje na Jungfraujoch 3454m. Izstopili na postaji Eismeer 3120m od koder so se po tunelu opravili na ledenik, ki vodi do vznožja stene za pristop do Mittelegi koče 3350m.

Sledil je pohodni marš čez ledenik do pod stene. Nato 3 raztežaje naravnost navzgor, po tem pa je sledila dolga prečka po zanimivi polici do pod koče z včasih relativno težko orientacijo in v zadnjem delu še vzpon do koče Mittelegi, ki smo jo dosegli okoli 12 ure.

Sledilo je počivalno popoldne in v pozno popoldanskih urah še ogled začetnega dela grebena.

26.7.24 zgodaj zjutraj je sledil dolg greben ocene D, 4, 1,5km do vrha Eigerja, tudi z vmesnimi spusti in deli, zavarovanimi z vrvjo. Ob 10.00 uri je 7 članov AO in 1 pridružen član ponosno stalo na vrhu Eigerja. Sledil je še dolg in naporne spust. Prvo po J grebenu Eigerja do severnega sedala, potem grebensko prečenje vseh neimenovanih vrhov do južnega Eiger sedla in nato še ledeniško prečenje preko koče Mönch do Jungfraujocha, kjer je zgornja postaja železnice. Od tu pa potem z železnico navzdol 2500 vm do Grindelwalda. 

Vzpona so se udeležili sledeči člani odseka: Tisa Pavlovčič, Eva Schmitt, Anita in Grega Kofler, Danilo Klinar, Sebastjan Šilar, Bojan Jan ter pridružen član Igor Kremser.

 TABOR LEDENO PLEZANJE – DOLOMITI

V času od 3.-5.1.24 je AO izvedel ledno plezalni tabor v Dolomitih

3.1.24 smo se ob 3.30 uri odpravili na pot in se preko Avstrije in doline Badie pripeljali do Colfosca, kjer je bilo izhodišče za prve slapove.

Vreme je bilo fantastično in po 45min hoje smo v v pobočju Sasa dela dieci dosegli vznožje  3 slapov.

Tu smo splezali:

  • Naveza Kofler-Lotrič: slap Spada di diamocle 4+, 140m in slap Solo per pochi 4+ 110m
  • Naveza Klinar-Novak: slap Spada di diamocle 4+, 140m in slap Brivido sotile 5, 150m

Po turi smo se odpeljali čez prelaz Gardena v istoimensko dolino in se namestili v apartmaju Alara v Ortiseju. Ker smo bili v najhujši sezoni, je bilo izredno težko dobiti APP. Danilo je dobil dva in ta, ki je bil dražji, je bil še ta 30 min odaljen od izhodišča za slapove, cenejši pa 1.15h, zato smo se odločili za dražjega.

4.1.24 smo vstali že zelo zgodaj in se odpravili na dolg pristopni marš pod slapove v dolino Vallunge-Langental. Dolina je poznana poizjemnih slapovih. Ker je s stanjem ledu dejansko v celem alpskem loku zelo slabo, je bila neglede na dolg dostop (2h) tudi tu kar gneča.

Tu smo splezali:

  • Naveza Kofler-Lotrič: neimenovani slap 5, 70m
  • Naveza Klinar-Novak: slap Once in a liftime 5, 150m

5.1. smo se iz Ortiseja odpeljali nazaj preko sedla Gardena v Colfosko in pod steno Tor Bornetscha po polurnem dostopu dosegli vznožje slapu.

Tu smo splezali:

  • Naveza Kofler-Lotrič: slap Luljanta 4, 100m
  • Naveza Klinar-Novak: slap Luljanta 4, 100m

Po sestopu smo se odpravili nazaj do kombija in se odpeljali po isti poti kot smo prišli nazaj v Slovenijo.

TURNO SMUČANJE NOCKBERGE

Na praznični torek 26.12.2023 smo se člani AO odpravili na turno smuko v sosednjo Avstrijo natančneje v Nockberge

Pri nas so snežne razmere za turno smuko bolj slabe do višine skoraj 1700 m je bolj ali manj kopno.

Po uri in pol vožnje smo prispeli v Innerkrems, ki je izhodišče za smučarske ture levo in desno na pobočja. V Nochbergih so vrhovi bolj kopasti in je turna smuka prijetna ob še večji količini snega. V tem predelu je snežna odeja bolj izrazita in ga imajo do 40cm. Vsekakor je tudi tam temperatura enkaka kot pri nas do +4 st. celzija ali ob sončni pripeki še več.

Na izhodiščih smo videvali izrazito slovenske registrske tablice, ki so imeli enak namen kot mi.

Povzpeli smo se na Sauereggnock 2240 m odsmučali do spodnjega platoja in se povzpeli na naslednji hrib Grunleiternock 2160 m odsmučali do koče Jauchzal hutte ter se ponovno povzpeli nazaj na Grunleiternock 2160 m ter odsmučali po zaprtem smučišču nazaj do parkirišča. Podlaga za smučanje je bila vseh vrst od trde, do rahle skorijce – skorje do južnega snega.

Skupno smo naredili za 1140 višincev ter vse skupaj 13 km.

Turne smuke  smo se udeležili: Danilo Klinar, Bojan Jan, Matej Novak, Kristijan Kirac in Gregor Berce